Spletno stran sva ustvarila že pred tedni in zanje dni me živcira, da se na njej nič ne dogaja. Samo stoji tam nekje na pol poti do objave, nima nobene vrednosti, noben je ne mora pogledat in nikogar navdihnit. Peter ime dopust in je prav dopustniško razpoložen, jaz pa se še mučim z učenjem za izpite. Rabim odklop; nekaj, da moje misli preusmeri stran od učenja, podčrtavanja in izpisovanja. Želela sem si, da bi prvo objavo napisala skupaj, ampak Peter je ravno začel gledati nek film in že njegov pogled mi pove, da danes ne bo nič s skupnim pisanjem prve objave. Ah ja, bo pa naslednja najina skupna ;)
Mogoče pa naju danes malce predstavim, da boste sploh vedeli, kdo sta ta "dva čudna", ki pišeta ta blog o gozdu, družini in otrocih pa ŠE nista poročena in niti ŠE nimata otrok.
Sem Neža, študentka predšolske vzgoje Univerze v Ljubljani in zraven mene sedi moj zaročenec Peter - gospod magister obramboslovja. Hah, čuden par si mislite, kajne? No ja, recimo, da res nisva ravno povprečen sodobni parček v študijskih letih, ki bi hodil po žurkah - ravno nasprotno, midva raje izbereva gozd, vrt ali kolovoz čez polje, samo da sva lahko v naravi. Ker pa se oba (en po poklicni in drugi po ljubiteljski) poti ukvarjava z otroci in mladino bova pisala tudi o tem; kako ljudi spet povezati z naravo in kako otrokom predstaviti gozd kot brezmejno igralnico. V prostem času sva skavta in gasilca, voditelj in animatorka, kitarist in harmonikašica ... in še bi lahko naštevali. Pravzaprav bi lahko rekli, da naju je povsod dosti ;P
Da ne bom predolga za prvič (sploh ker je že pozna ura), se za danes poslavljam; obljubim pa, da se kmalu oglasiva skupaj in napiševa še kaj več o nama in najinem načinu življenja.
Pa pojdite z roko v roki naproti sanjam ;)
コメント