Najine plane počasi spreminja korona. Iz ideje o ljubki pomladanski poroki v krogu družine in prijateljev v čudoviti cerkvi v Polhograjskem hribovju, obdano z gozdovi in travniki, nastaja ideja o mini zasebni poroki v župnijski kapeli. Še vedno upava, da se zadeve do najinega dneva D umirijo, a če stopiva na realna tla se nama zdi, da ni realno, da sanjariva in si gradiva gradove v oblakih potem pa bova razočarana.
Upravna enota nama je odpovedala civilno poroko na željeni datum, ohcet pa sva odpovedala midva; preveč drame se dela okoli slednje, poleg tega pa, če bodo že vsaj razmere dopuščale, da se vsaj poročiva raje narediva samo poroko, ker ljudje tako ali tako ne bodo sproščeni, če bodo samo gledali okoli kdaj bo kdo zakašljal – namesto posipanja s cvetjem, ko prideva iz cerkve naju bodo verjetno škropili z razkužilom ;).
Razmišljava tudi o poroki po skavtsko, tako kot imamo skavtje maše zunaj, na oltarju iz vej in palic, bi lahko tudi midva
imela poroko na prostem, z rutkami in primerno varnostno razdaljo – si bova lubčka poslala na daljavo ;P . Moja obleka sicer visi doma v omari, sicer ne čisto po mojih merah, niti čevljev še nimam, te zadnje nakupe sem načrtovala za marec, verjetno se bom poročila kar v allstarkah (pustimo dejstvo, da jim že rahlo odstopa podplat). Ali pa v gojzarjih. Ali pa v gasilskih škornjih. Hmm, to bi bilo za razmislit. Važno je pa, da imam uhane hahaha. Najin poročni plan(er) se je iz 18. strani skrajšal na dobro stran. Pa toliko ur sem vložila v oblikovanje, popravljanje in urejanje. V njem je bilo od seznama povabljenih, poteka, zadolžitev in poteka maše pa do izračunov za hrano in pijačo ter označb za hrano brez alergenov. Zdaj pa plan(er) izgleda tako, da v njem piše koliko česa, kdaj se bo kaj dogajalo in par opomb. Pred začetkom epidemije nama je uspelo še dobiti vabila, ki pa bodo zgleda po večini ostala na najini mizi, lepo zapakirana v kuverte. Čeprav sva jih želela izročiti osebno jih bova morala ne samo poslati po pošti ampak poslati po elektronski pošti. Sva se pa odločila, da bomo, kljub stanju kakršno je, proslavili najino poroko s piknikom. Takim po skavtsko. Trenutna ideja je, da bi prižgali par ognjev in na njih pekli hrenovke in twist, pa torta bo še vseeno.
Človek obrača, Bog obrne. Jaz sem imela vse v glavi, kako bo poroka izgledala, barve, vabila, okraski, šopek… in poglejte zdaj, mislim, da niti ena podrobnost glede poroke ni več enaka kot sem si jo zamislila na začetku. Se mi zdi, da se ti tekom načrtovanja poroke nekako izkristalizirajo misli. Na začetku sem imela celotno poroko že shranjeno na pinterestu, ogromno idej mi je bilo všeč in zelo težko je bilo izbrati samo eno izmed množice. In ko mi je uspelo ustvarit nekakšno sestavljanko iz vseh idej in si zamisliti končno podobo se je začelo po malem vse spreminjat. Ne samo zaradi virusa, tudi na splošno sva ugotovila, da je morda nekaj bolj kot sva s prva planirala. Če že poroka ne bo uspela biti izvedena tako kot sva si jo zamislila, jo bova pač prilagodila trenutnim razmeram, bo pa po poročni piknik bolj sproščen in v najinem stilu.
Na koncu se izkaže kaj ti je res pomembno, poroka ali ohcet in preostali blišč.
Comments