Divji šparglji (Asparagus officinalis) so prava divja poslastica!
Najdeš jih lažje kot si misliš, vendar poganjke, ki so užitni najdeš samo spomladi, izven sezone pa najdeš le grmičke in pametno si je zapomniti kje rastejo. Poganjki asparagusa – šparglji so zares okusna divja rastlina, ki si jo lahko privoščimo spomladi, vendar pa ti povem eno zanimivost…
Asparagus na začetku ni bil prav nič ''divji'', uporabljal se je in se, kot okrasna rastlina in je nato malo ušel izpod ''nadzora''. Razširja se preko koreninskega sistema in s semeni, ki jih raznašajo ptice. Tako se je zgodilo tudi z Japonskim dresnikom, ki so ga najprej zasajali za okrasne namene, sedaj pa je postal invazivna vrsta (Japonski dresnik je užiten, na Japonskem ga gojijo kot tradicionalno zelenjavo).
Ali so šparglji divja rastlina ali ne je bolj tehnična stvar. Lahko ga najdemo in naberemo v divjini, tudi če je prvotno pobegnil z vrta prababice. Divji šparglji imajo veliko boljši okus kot tisti gojeni na vrtu, zaradi česar so prava poslastica.
Zakaj so šparglji tako dobri?
Šparglji so zelo zdravo živilo (tako kot večina divje zelenjave). Vsebujejo zelo veliko vitaminov in mineralov, bogati so s kalijem, fosforjem, železom, bakrom, cinkom in jodom, vsebujejo folno kislino, vitamin C itd.
Okus špargljev nastane kot odziv rastline na stres ob nabiranju in ker se mora rastlina bolj potruditi za boj s pleveli, ki bi jo lahko prerastli, za sonce in zaradi manj ugodne sestave zemlje, je okus divjih špargljev bolj izrazit, kot pri gojenih.
Šparglji na organizem delujejo diuretično in odvajajo vodo iz telesa, znižuje krvni tlak in holesterol. Korenina kuhana v vinu pa naj bi pomagala proti zobobolu.
Ljudje s povečano sečno kislino, tisti, ki so nagnjeni k nastajanju ledvičnih kamnov in tistim s putiko pa naj bodo pri uživanju špargljev bolj previdni.
Če šparglje naberete sami so definitivno sveži in okusnejši, kot šparglji iz trgovine, ki tam stojijo že teden ali več in tudi v najboljših primerih niso prav sveži.
Kje najti divje šparglje
Divji šparglji so razširjeni na primorskem, na priobalnih delih, po krasu in vipavski dolini, prav tako pa tudi v hrvaški Istri. Od konca aprila do začetka junija boste našli poganjke, ki štrlijo iz zemlje. Poleti pa opazimo grmičke asparagusa ob cestah, na robovih gozdov praktično povsod kjer je dovolj sonca in jih kosilnica ne more doseči. Ob prometnih cestah pa ni ravno najboljše mesto za nabiranje, dviga se preveč prahu in izpisnih plinov, ne redko pa se najde tudi odpadke. Če jih opaziš tam, si jih le dobro oglej in jih raje poišči bolj na ''divjem''. Rastejo na robovih jas, na obronkih gozda, v gozdu in vzdolž poti, ki so izpostavljene soncu, večinoma med robidovjem, na težko dostopnih predeli zato je priporočljivo, da za nabiranje nosiš dolge hlače in pohodne čevlje, dolgo majico in lahko tudi rokavice.
Kako prepoznati divje šparglje
Na začetku sezone rabiš nekaj časa, da jih zagledaš, sploh ker rastejo na najbolj zaraščenih travnikih in gozdovih ampak, ko jih, jih pa ne spregledaš več. Divji šparglji se ne razlikujejo kaj dosti od gojenih le, da so tanjši in nekoliko temnejše barve. Le malo ljudi pa ve, kako šparglji sploh rastejo (v divjini ali na vrtu) – direktno iz zemlje.
Med nabiralniško sezono so divji šparglji videti kot kratke sulice, ki rastejo iz zemlje. Pogosto pa so okoli njih starejše rastline, ki imajo bolj grmičast, igličast videz.
Kako nabirati divje šparglje
Šparglje nabiramo z nožem, škarjami ali poganjek kar odlomimo nekoliko nad tlemi.
Izberi poganjke, ki imajo vrhove še zaprte in so čvrsti.
Šparglji rastejo približno en centimeter na dan in, ko se stebelce začne starati in se raztezati navzgor, se konice majhnih trikotnih listov - poganjkov začnejo razvejati in postajati "ohlapnejše".
Tem se raje izogni. Kot rekreativni nabiralec pa jih za lastne potrebe lahko nabereš največ kilogram na dan.
Kako pripraviti divje šparglje
Šparglje lahko pripravimo na najrazličnejše načine. Če špargljev ne boš uporabil takoj, jih postavi v kozarec s približno centimetrom vode. Če jim dnevno menjaš vodo ostanejo sveži približno en teden. Sicer pa jih narežeš in zamrzneš. Uporabimo jih v jajčni omleti, omaki za testenine, rižoti, juhi, enolončnici, solati… skoraj kjerkoli kjer se ti za hočejo 😉
Če pa rabiš kakšen okusen recept pa (dokler ne začnem pisati svojih ;P ) ga zagotovo lahko najdeš tukaj.