Lepo je prejemati, a še lepše dajati. Letos sva se potrudila, da sva marsikoga razveselila z malimi pozornostmi in prav tako sva bila vesela midva, ko je kdo razveselil naju.
Božično-novoletni čas je večkrat, namesto mirnega praznovanja, prava živčna vojna. Pričakovanja družin, hitenje z iskanjem daril, tudi precej stvari je treba postoriti, da bosta božični in silvestrov večer prijetna in mirna. Peka piškotov, potice, kuhanje, pospravljanje, zavijanje, pripravljanje.
Bližnji radi sprašujejo po željah za darila ali pa želje razberejo iz pogovorov. Zelo vesela sva vseh daril, ki sva jih prejela ta božič in seveda se podarjenemu konju ne gleda v zobe, a včasih bližnji v svojih željah po pomoči presegajo NAJINE želje. Dati darilo je lepa gesta, ampak poslušati potrebe in želje drugega je mnogo bolj pomembno za dober odnos.
Današnji otroci večkrat ne znajo ubesediti želja, saj jim starši vse prinesejo na pladnju, še preden otrok sploh pomisli na to, midva pa se temu upirava. Sva mlada odrasla, ki začenjava skupno pot in zagotovo ni vedno vse lahko, nimava takšne finančne neodvisnosti, kot jo imajo zaposleni pari, ki se odločajo za skupno življenje in vesela sva vsakega doprinosa k najinemu skupnemu življenju. Nisva zahtevna. Stvari, ki bi jih nekdo vrgel proč ali jih ne potrebuje več, rada uporabiva oziroma ponovno uporabiva, ni nama problem uporabljati rabljeno in ne več tako novo, vsega sva vesela. Ampak nekatere stvari pa si rada prilagodiva za naju, kupiva novo, ker nama tako ustreza in ker tako želiva. Dom predstavljajo majhne podrobnosti, ki ustvarjajo domače vzdušje in vsak sam si najlažje uredi dom po svoje, da bo to res dom.
Rada delava sama, rada sva samostojna in kolikor se le da, neodvisna. Včasih nama kdo hoče vsiliti njegovo željo oziroma si želi pomagati na način, ki za naju ni primeren. V domu midva postavljava meje in res nama ni prijetno, če nekdo želi stalno prestopati najine meje in nama tudi po tisočih "NE-jih" še vedno vsiljuje svoje mnenje z dragimi ali pa nekoliko manj dragimi "darili", ki jih sploh ne potrebujeva. Vesela in hvaležna sva vsakega daru, a se morava postaviti na svoje noge, zgraditi najin odnos in dom. Ne bova imela celo življenje za seboj "financ ministra" ali pa "tajnice", ki bi skočila za vsako najino željo, idejo. Naučiti se morava svoje ideje uresničevati sama, delati na skupnih in osebnih projektih in predvsem se naučiti spretnosti, ki jih bova potrebovala za življenje. Ni vse staro neuporabno in ni vse za v smeti, kar se pokvari ali ni po "standardih". Preživela bova tudi s kozarci, ki niso vsi iz iste serije, s posteljnino, ki je "po štukana" in majhnim koščkom pod soncem, ki je najin. Se bova pa toliko bolj stiskala 😉
Comments