Pridejo dnevi, ko imam enostavno vsega dovolj, ne vem več kaj naj sama s sabo in ne vem kako bom zmogla še naprej. Tečna sem in na živce grem že sama sebi, kaj šele drugim. In potem pridejo dnevi, ko sva tečna oba, ko naju iz tira spravi že najmanjša malenkost, »napaka«, ki jo naredi drugi. Takrat še posebej težko shajava drug z drugim. Želiva si biti skupaj, a si greva tako na živce, da ne želiva biti skupaj. V vsakem dejanju najdeva protislovja. A kljub vsem tegobam "ta tečnega dneva" in vsem prepirom tekom dneva, na koncu ugotoviva, da sva pravzaprav ves čas mislila isto, le vsak je govoril v svojem jeziku, ki ga drugi ni razumel.
Biti tečen se lahko prevede na več načinov, pogosto pa je tudi pri starejših pravilna trditev, ki velja že za najmanjše – utrujenost je velikokrat razlog za tečnost. Čustvena nihanja, ki pridejo takrat, ko si najmanj želimo in tudi, ko tečnost, stresemo na osebo, ki ni nič kriva in je njen edini problem to, da nam je blizu in na voljo, da svoja negativna občutja in zmedo prenesemo nanjo. Obvladati tečnost ni lahko, poleg tega pa tudi ni koristno, bolje jo je premisliti, predvsem pa izraziti tako, da tega ne obžalujemo. Ko sem tečen, se še sam težko prenašam in občudujem osebe, ki mi kljub takim dnem stojijo ob strani, čeprav je že vsak dobil svojo količino moje tečnosti, ki je večinoma neupravičena in si je niti malo ni zaslužili. Ko je nekdo tečen vem, da to ne more trajati. Vsak potrebuje trenutek, da iz sebe spusti tečnobo v njem in če je to trenutek, ko sem blizu, potem je bolje, da to slišim jaz, kot pa da bi to slišal nekdo, ki bi ga morda prizadelo bolj. Razlog za tako odločitev je preprost. Zavedam se, da sem se do sedaj navadil vsrkati vase marsikaj in se s takimi stvarmi ne obremenjujem in ravno to je prednost, saj lahko v tem primeru tečnobo drugega poskusim spremeniti v kaj dobrega. Vsekakor pa ne v bombo, ki bi lahko uničila odnos, če bi eksplodirala v napačnem trenutku…
V življenju vsakega pride kdaj tak dan, ne glede na to ali si fant ali punca, samski ali v zvezi, star ali mlad, organiziran ali neorganiziran... Ob takšnih dnevih po navadi nimamo nikakršne želje, da bi se s komurkoli srečali in imeli s komurkoli kakršenkoli opravek, pa ravno takrat nas vsi rabijo za še nekaj in nekaj želijo od nas, sestre, bratje, starši, stari starši, sošolci in sošolke ali pa kar kakšna zgovorna soseda, ki se na vratih pojavi ravno takrat, ko si mislil/-a, da boš v miru šel/šla vsaj po pošto v nabiralnik. Vedno se najde kdo, sploh v nasprotju z dnevi, ko si želiš družbe in ni nikjer nikogar.
Ne vem zakaj si ne dovolimo biti tečni? Saj smo pravzaprav vsi ljudje in biti človek ni samo nasmeh na ustih in žareče oči, so čustva, tako prijetna kot manj prijetna. Včasih res rabiš, da daš iz sebe vsa ta čustva in težo, ki se je v tebi nabirala skozi težek teden ali pa dekleta in žene, ko smo tečne brez pravega razloga, ko se približujejo tisti dnevi v mesecu. Jaz takrat kar čutim, da sem/bom tečna. Ups.
Ob takih dnevih je čas, da se umiriš, da najdeš miren kotiček, pa če tudi je to stranišče (ali shramba), da si dovoliš biti tečen/tečna. Jaz grem v takih situacijah najraje v gozd. Tam sem prepričana, da ne bom srečala nikogar in bom lahko v miru premislila kar se mi plete po glavi in uredila misli. Žal pa je večkrat tako, da se ne moremo umakniti v osamo za dlje časa toliko, da bi si uredili misli. Takrat pomaga že nekaj minut samote in si potem kasneje vzamem nekoliko več časa. Pogosto za vzdrževanje dobrih odnosov in v izogib konfliktov požremo dejanja drugih, ki nas v resnici spravljajo ob živce, jezijo ali celo žalostijo, ker ne želimo izpasti naporni in, da nas ne bi vsi čudno gledali, kaj je sedaj z nami, smo raje tiho, požremo kakšno opazko in frustracijo probamo sprostiti kasneje, ko smo sami.
In ja, danes sva bila tečna. Cel dan sva se živcirala in sitnarila drug drugemu, se kregala in bila enostavno tečna. Veš kaj pa naju je prisililo, da sva se nehala gledati kot mačka in pes vsak z drugega konca sobe? Družinsko kosilo. Eno tako sproščeno družinsko kosilo. Ampak očitno je bil danes tak čuden dan, ker na začetku smo bili prav vsi malo tečni, ko pa smo se sprostili smo se imeli pa prav luštno.
P.S.: Očitno kosila v dobri družbi, kjer si lahko sproščen, pomagajo. Tako, da… ko si tečen/tečna, brž na eno dobro kosilo (družba pomaga, hrana pa še bolj – lačn si ful drugačn ;P )
Comments