Ko želim prižgati ogenj najprej pomislim na pripravo ognjišča, nabiranje netiva, dračja, debelejših polen ali palic, sledi mu postavitev ognja, prižig ognja, čakanje na žerjavico, peka in nato še gašenje ognja. Če želim vse to pripraviti po najvišjih merilih, kaj hitro pretečejo 2 do 3 ure; ampak ali je res potrebno toliko časa, za varen prižig in uporabo ognja?
Seveda. Popolnoma drugačno doživetje je, ko počasi sestaviš vse prej omenjene faze skupaj, eno po eno in pri tem paziš tudi na izgled same postavitve. Nekaj povsem drugega je, če nimaš veliko časa za vse skupaj. Naredil bomo primerjavo dveh načinov priprave ognja, ki nam vzameta precej različno količino časa, hkrati pa vseeno omogočata, do neke mere, podobne rezultate.
"ŠOLSKI" NAČIN
Pri tem načinu si za vsak delček priprave vzamemo dovolj časa in naredimo, ne samo kvalitetno, temveč tudi vizualno estetsko. Najprej pripravimo ognjišče, ki vključuje odstranitev gorljivih materialov s površine (listje, vejice in ostal gorljiv material – ostati mora le zemlja), izkop ognjišča z globino 10 do 15 centimetrov in ograditev ognjišča s kamenjem. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na dovod zraka oziroma prezračevanje ognjišča za boljšo učinkovitost. Če imamo vse pripomočke že pripravljene na kupu nam to hitro vzame 15 minut, lahko pa tudi precej več.
GORIVO
Sledilo bo nabiranje goriva; sem sodi vsaj nekaj pesti netiva, malenkost več dračja, tanjših, srednjih in debelejših vej – po možnosti čim bolj suhih, saj bo drugače ogenj težje zagorel. V kolikor ta priprava vključuje še žaganje in cepljenje suhega lesa bomo za vse skupaj potrebovali malo več časa. Zagotovo porabimo manj časa, če že na začetku naberemo malenkost več vsega materiala kot pa, da nam ne uspe dobro zanetiti ognja in potrebujemo več poskusov, s tem pa moramo nabrati tudi več netiva in dračja. Pri debelejših polenih je pomembno, da niso preveč trhlena, kajti od njih dobimo zelo malo toplote in veliko dima. Ko začnemo s prižigom se nam bo obrestovalo, da so polena čim bolj suha. Za nadaljnje nalaganje na ogenj pa ne bo problema tudi, če bomo na ogenj naložili nekoliko bolj mokra, če nimamo boljše možnosti. Pri mokrih polenih je pomembno, da jih imamo od začetka kurjenja naložena okrog ognjišča, takoj na varni strani ognja, torej za kamenjem ali pa delno na kamenju, ki obdaja ognjišče, da se lahko ob toploti z ognjišča vsaj malo osušijo.
PRIŽIG OGNJA
Sledi prižig ognja. Stvar je seveda lahka, če imaš s seboj vžigalice, vžigalnik, papir, vato, dovolj drugega netiva ali pa celo kocke za prižig žara. Če želiš ogenj prižgati s kresilom ali celo na trenje in z materiali, ki jih najdeš v naravi, pa bo to zagotovo terjalo nekaj dodatnega časa in truda.
Ogenj sedaj gori, čas je da dodamo debelejša polena iz katerih bo kasneje nastala žerjavica. Če gorijo suha cepljena polena in imamo ob tem že močan ogenj, bo v približno 15 minutah že nastala uporabna žerjavica, vendar pa te nikakor ne bo dovolj za peko česa večjega ali dolgotrajnejšo peko. V kolikor prejšnji pogoji niso bili izpolnjeni, težko pričakujemo, da bomo nad žerjavico lahko pekli kaj prej kot v roku pol ure.
KUHA IN PEKA NA OGNJU
Ko končno dočakamo samo peko, pa zopet traja od nekaj minut do nekaj deset minut, da je hrana pripravljena (odvisno kaj pečemo in kako previdni smo pri obračanju in peki hrane preblizu plamena; kaj hitro se zgodi, da iz sočne klobasice nastane črno oglje). Zelo je priporočljivo tudi, da pečemo na eni strani, medtem ko na drugi še vedno dodajamo gorivo na ogenj, kajti tako dobivamo novo in novo žerjavico, ki jo lahko uporabimo za nadaljevanje.
GAŠENJE
Ko zmanjka hrane in smo že vsi siti, pride čas za pospravljanje in gašenje ognja. Če ga ne bomo več potrebovali oziroma ne bomo več imeli »požarne straže«, ki bi pazila, da ne pride do kakšnega poznejšega vžiga, je potrebno ogenj temeljito pogasiti in ohladiti žerjavico.
To najhitreje naredimo z vodo, včasih pa se zgodi, da le-te nimamo dovolj. Takrat se je potrebno znajti drugače. Prva stvar, ki jo lahko naredimo je, da gorivo nehamo na ogenj nalagati vsaj 15 minut prej, kot želimo zaključiti, pri tem je dobro, da umaknemo tudi polena, ki se še niso v celoti razgorela in preostanek žerjavice čim bolj razdrobimo. Da pospešimo gorenje preostale žerjavice, na ogenj dodamo večjo količino dračja in tako močno povečamo plamen in temperaturo na ognjišču. Tako pride do hitrejšega gorenja in uničevanja kurilnih zmogljivosti našega goriva. Ko ocenimo, da je preostanek žerjavice v dovolj majhnih kosih lahko z debelejšim, mokrim polenom še potolčemo večje kose, da žerjavica razpade na čim manjše delce s čimer povečamo površino do katere pride kisik in posledično zopet hitreje gori. Za hitrejše gorenje lahko tudi razpihamo preostanek.
Če nimamo na voljo dovolj vode, lahko uporabimo vlažno prst ali prah pri čemer je pri prvi dobro, da med dodajanjem mešamo žerjavico, da se vse čim bolj enakomerno ohladi in ne naredimo vročega žepa zaradi katerega bi kasneje lahko še vedno prišlo do ponovnega vžiga. Pri prahu je postopek malenkost drugačen. S prahom zasujemo ognjišče in počakamo nekaj minut, da onemogočimo dotok kisika, kar prepreči tlenje in gorenje, nato premešamo in postopek ponovimo. Tako najhitreje in najbolj varno znižamo temperaturo in ugasnemo ogenj na našem začasnem ognjišču. Pri gašenju lahko uporabimo tudi prst, ki smo jo odstranili, ko smo delali izkop ognjišča in pa kamenje, s katerim smo obdali rob ognjišča. To naredimo tako, da kamenje položimo čez skorajda pogašeno ognjišče, da še dodatno poteptamo prah ali zemljo s čimer še bolj onemogočimo dotok kisika in zmanjšamo potencialno možnost vžiga.
Priporočljivo je, da je ob odhodu ognjišče tako ohlajeno, da lahko brez težav nanj položimo roko in jo tam zadržimo nekaj časa (najmanj 10-15 sekund).
Pri vsem tem smo združili pasivni in aktivni način gašenja. Pri pasivnem načinu gre torej za porabo časa po prenehanju nalaganja na ogenj, da ta porabi gorivo, ki smo ga dodali; pri aktivnem načinu pa najprej govorimo o povečanju temperature in gorenja z dodajanjem dračja zaradi hitrejšega razkroja debelejših polen in žerjavice, nato pa še z našim odvzemanjem preostalih dveh elementov v trikotniku gorenja, torej zraka in toplote. Tretji del trikotnika gorenja – gorečo snov pa smo že omejili s prenehanjem dodajanja goriva na ogenj.
Tak način priprave ognja in same peke na ognju nas kar dodobra zaposli, lahko pa nekatere faze pospešimo.
Kako pa prihraniti čas pa izveste v 2. delu ;)
Dodatna literatura o požarni preventivi:
Comentários